KLICANJE POMLADI …

Avtor: Tatjana Jagodnik · 3. 4. 2019

Nedavno smo na naši šoli obeležili star slovenski praznik, gregorjevo, ki ga sicer praznujemo
12. marca. Po ljudskem izročilu je to dan, ko se ženijo ptički. Star običaj pravi, da so se
dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila,
kakšen bo njen mož.
Praznik se imenuje po Gregorju Velikem, ki je bil rojen okoli leta 540 v Rimu in je veljal za
odličnega papeža in cerkvenega učitelja. Znano nam je tudi, da je sveti Gregor med drugim
zavetnik učenjakov, učiteljev, študentov, glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter
zborovskega in koralnega petja.
Na Slovenskem praznovanje gregorjevega ni bilo povsod enako prisotno. Najbolj se je ta
običaj ohranil na Gorenjskem, kjer je bila na večer pred praznikom navada spuščati barčice v
vaškem potoku. S pošiljanjem ognja po vodi so ljudje nakazali konec dela ob svečah, oljenkah
in petrolejkah, saj je bil dan že tako dolg, da so lahko delali ob dnevni svetlobi.
Sedaj smo preorali ledino še na Pregarjah! Otroci iz vrtca in učenci smo risali in slikali ptičke,
izdelovali pisane rožice in ladjice. V vaškem domu smo pripravili kratek kulturni program, kjer
so zaplesali otroci iz vrtca, nastopil pa je tudi otroški pevski zbor. Po končani prireditvi smo
se s starši in ostalimi sorodniki ter vaščani v dolgi koloni sprehodili do vaškega kala, kjer smo
spustili umetelno izdelane ladjice oz. »gregorčke«. Tako smo naznanili, da se tudi nam ni
treba več učiti ob luči. Zagodla nam jo je edino burja, ki nam je ugasnila lučke. Pomlad pa
nam je kljub temu uspelo priklicati.